STRES IN MENTALNO POČUTJE
Hiperbarična terapije je lahko koristna pri regeneraciji in izboljšanu nekaterih motenj duševnega zdravja, kot je posttravmatska stresna motnja (PTSD), ki se lahko pojavi v času travmatične možganske poškodbe (TBI) . V nedavni študiji je sodelovala skupina bolnikov s sindromom po pretresu možganov, ki so po 30 dneh hiperbarične terapije pokazali izboljšanje številnih fizičnih, psiholoških in kognitivnih sposobnosti (povzeto po tuji študiji). Do danes se je hiperbarična terapija pokazala kot zelo koristna pri odraslih z generalizirano anksiozno motnjo in depresijo.
Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost. Ljudje s to motnjo jo največkrat opisujejo z izrazi: zaskrbljenost, napetost, nenehen strah, živčnost in podobno.
Za generalizirano anksiozno motnjo (GAM) je značilna pretirana, trajna in splošna bojazen, ki ni omejena na kako posebno zunanjo okoliščino. Zanjo je značilno, da zaskrbljenost in bojazen daleč presegata posledice, ki bi jih v resnici utegnil povzročiti ta dogodek/okoliščine. Gre torej za vseobsegajočo pretirano zaskrbljenost, ki po definiciji traja več kot polovico dni v tednu v obdobju šestih mesecev in ki je povezana s številnimi, navadno povsem običajnimi dogodki ali dejavnostmi. V nasprotju z drugimi oblikami anksioznosti (socialna anksioznost, fobije …) pri tej sprožilec tesnobe ni jasen.
Pojavlja se lahko v blažji obliki, ki v nekaterih situacijah sproža neprijetne, vendar še obvladljive tesnobne občutke, srednje močna oblika občasno že omejuje človekovo funkcionalnost, medtem ko lahko najmočnejša oblika človeka skoraj povsem ohromi – v osebnem življenju in/ali pri delu. Generalizirana anksiozna motnja se kaže v najrazličnejših oblikah – vsak človek jo doživlja drugače. Najizrazitejša in obenem najbolj obremenjujoča je človekova nezmožnost, da bi obvladal in presegel nenehno zaskrbljenost. Največjo težavo pomeni pogosta soobolevnost za nekaterimi drugimi anksioznimi motnjami ali depresijo, saj v tem primeru pretirana skrb, denimo pred paničnimi napadi ali fobijo, dobi dodaten zagon..
KAJ DOŽIVLJA ČLOVEK Z GENERALIZIRANO ANKSIOZNO MOTNJO?
Ljudje, ki trpijo za generalizirano anksiozno motnjo, se zaradi nenehnih skrbi, bojazni in spremljajoče tesnobnosti običajno počutijo izrazito nemočni in so nenehno utrujeni.
Navadno čutijo, da so njihove skrbi v določeni meri upravičene in da v svoji nenehni skrbi ter bojazni v zvezi s stvarmi in dogodki, ki jih drugi čustveno bolje obvladujejo, niso dovolj razumljeni. Največjo stisko jim vzbuja občutek nemoči, pogosto jih spremlja tudi nenehna utrujenost.
Napad tesnobe se največkrat začne z zaskrbljenostjo in nemirom, ki se vse bolj razraščata in se ju človek ne more znebiti, čeprav se s kotičkom razuma zaveda, da nista stvarna. Strah in zaskrbljenost sta tolikšna, da preplavita vse druge občutke, vse telo: srce mu utripa vse hitreje, v prsih čuti veliko težo, zdi se mu, da ima v želodcu ostro, težko kamenje. Ti občutki lahko trajajo in trajajo, dokler človek zaradi nenehne tesnobe in strahu ne postane popolnoma otopel in izčrpan. Tako se počutijo ljudje, ki se spopadajo z anksiozno motnjo..